Trumpove ambicije po prevzemu Grenlandije "še zdaleč niso končane"

Ameriški predsednik Donald Trump ne skriva svojih ambicij glede Grenlandije. Čeprav je vojaški poseg malo verjeten, danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen opozarja, da grožnja širitve ameriškega vpliva "še zdaleč ni končana", poroča Euronews.

"Vojaške aneksije ne vidimo kot verjetne možnosti. Sploh ne. A to ne pomeni, da je zadeva zaključena," je dejal prejšnji teden na srečanju z novinarji v Aarhusu.

Trump je sicer v junijskem intervjuju za televizijo NBC ponovil grožnje s prevzemom Grenlandije, pri čemer pa ni izključil morebitne uporabe sile. Pentagon je medtem prejšnji mesec ozemlje Grenlandije premestil iz pristojnosti evropskega poveljstva v pristojnost severnoameriškega poveljstva vojske ZDA.

Prav tako naj bi po poročanju Wall Street Journal ZDA načrtovale krepitev vohunjenja na Grenlandiji. Medtem ko je v svojem prvem mandatu Trump idejo o Grenlandiji predstavil kot nepremičninski posel, ki ga je Kopenhagen kategorično zavrnil, je tokrat njegovo stališče utemeljeno z vidika nacionalne varnosti. Prevzem Grenlandije naj bi bil po njegovem nujen zaradi ameriških interesov in bi se moral zgoditi "tako ali drugače".

Rasmussen ob tem poudarja, da je Trumpove izjave vedno jemal resno, a ne nujno tudi dobesedno. "Zdaj pa opažam, da se ti dve stvari v primerjavi z njegovim prvim mandatom vse bolj prepletata," je opozoril.

Razlog za Trumpovo idejo po priključitvi Grenlandije med drugim predstavljajo velike zaloge nafte in plinov ter redkih mineralov, pomembnih pri proizvodnji sodobne tehnologije. Prav zaradi taljenja ledu, ki ga spodbujajo podnebne spremembe, pa bo pridobivanje teh mineralov še toliko enostavnejše, poudarjajo strokovnjaki.

Grenlandija ob tem zaseda tudi edinstveno geopolitično lokacijo, ki je po besedah Trumpa ključna za zagotavljanje ameriške nacionalne varnosti.

"Mislim, da jo bomo imeli," je dejal Trump. "Ne vem, na kakšni osnovi si Danska lasti ta ozemlja, a če tega ne bi dovolila, bi bilo to zelo neprijazno dejanje – saj gre za zaščito svobodnega sveta."

A Grenlandci temu močno nasprotujejo. Večina izmed približno 56.000 prebivalcev se po anketah izreka proti priključitvi ZDA. Nedavne volitve so na otoku prinesle novo koalicijsko vlado, ki zagovarja pravico do samoodločbe.

Danska je medtem že pripravila obrambni načrt v vrednosti 1,95 milijarde evrov za okrepitev prisotnosti v Arktiki in severnem Atlantiku, poroča Euronews. "Zavedamo se, da so z Grenlandijo in Arktiko povezana varnostna vprašanja. In pripravljeni smo sodelovati z Američani pri njihovem reševanju," je dejal Rasmussen, pri tem pa omenil obstoječi obrambni sporazum med Dansko in ZDA iz leta 1951.

"A to nikakor ne sme biti vprašanje aneksije," je ponovno poudaril. "Mislim, da ta zadeva še ni končana. Še zdaleč ne," je dodal in opozoril, da bi se lahko pojavili "drugi poskusi" vplivanja na grenlandsko družbo, tudi prek kampanj političnega vmešavanja.

Evropska solidarnost

Medtem ko Donald Trump še vedno vztraja pri svojih ozemeljskih ambicijah, njegovi namestniki pa izvajajo sporne obiske na Grenlandiji, so se evropski voditelji poenotili in oblikovali skupno fronto, ki naj bi Belo hišo odvrnila od morebitnega dejanja agresije – takšno dejanje bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli Ustanovne listine ZN in bi lahko nepopravljivo ogrozilo zahodno zavezništvo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta poudarila, da EU brezpogojno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Čeprav Grenlandija ni članica EU, v Bruslju ocenjujejo, da bi jo v primeru krize lahko zaščitila klavzula o kolektivni obrambi, navaja Euronews.

Pred vrhom G7 prejšnji mesec je francoski predsednik Emmanuel Macron obiskal Grenlandijo in se srečal z dansko premierko Mette Frederiksen ter grenlandskim premierjem Jensom-Frederikom Nielsenom. Trumpove besede je označil za "budnico za vse Evropejce", a hkrati dodal, da ZDA nikoli ne bi storile ničesar agresivnega proti zavezniku. "Povedal vam bom zelo neposredno: niste sami,"je še dejal Macron.

Za danskega zunanjega ministra Larsa Lokkeja Rasmussena je takšna evropska solidarnost ključna, saj Danska z manj kot šestimi milijoni prebivalcev in izjemno majhno vojsko težko samostojno parira globalnim silam, kot so ZDA.

Rasmussen ob priznava, da so Trumpove namere še vedno nejasne, saj se predsednik pogosto odloča impulzivno, njegovi sodelavci pa težko razlagajo njegovo politiko. Kljub temu ostaja optimističen: "Najprej moramo ugotoviti, ali gre za težavo ali priložnost. Verjamem, da bomo zadevo rešili mirno."